INOVATIVNE EKOSISTEMSKE REŠITVE  ZA PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE ZA PRIDELOVANJE ZELIŠČ NA MALIH KMETIJAH   (ZELPOD)


Program razvoja podeželja       Evropska komisija


Predstavitev pilotnega projekta Zelpod

 

V projektu bomo implementirali napredna znanja ekosistemskih rešitev, ki so v tujini že dokaj poznana pri nas pa se vse bolj omenjajo kot način prilagajanja podnebnim spremembam.
Kompetenčna izbira partnerjev bo omogočila dober prenos znanja v prakso in zajema vsa področje trajnosten prihodnosti. Na področju celostnih rešitev na področju okolje, poljedelstva, zeliščarstva, zelenjadarstva in ekonomike ter horizontalne ter vertikalne mreženje.

Z ekosistemskimi pristopi, ki vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje je nujno treba  upoštevati nova znanja in izkušnje ter tudi tradicijo in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja, kmetije, pridelovalca… Kmetije  potrebujejo  konkretne rešitve  kako izboljšati pridelavo zelišč na kmetiji, in pri tem zmanjšati vhodne stroške pridelave in kako pridelovati v sozvočju z naravnim danostmi, ki bodo omogočala izboljšanje ekonomike na kmetiji.

Projekt je zasnovan tako, da izdelajo  na osnovi analize potreb kmetij  strokovne rešitve strokovnjaki IHPS, IPVO in KGZS.  Tako bodo štiri kmetje (partnerji) dobili rešitve kako z uporabo novih metod za povečanje sonaravne pridelave in ekosistemskih rešitev prilagoditi pridelavo zelišč na kmetiji podnebnim spremembam.

Glavni problem je pomanjkanje padavin in vode zlasti v Prekmurju in pojavljanje hudih suš, ki prekinejo vegetacijsko  fazo, za kar je potrebno dodatno zalivanje. Ker pa večina zelišč ne potrebujejo dodatnega zalivanja, je bolj smiselno uporabiti ekosistemske pristope za zadrževanje vlage v tleh ter za bogatenje zemlje s hranili po naravni poti. Z uvajanjem novih tehnologij in pridelave določenih zelišč bodo kmetje na svojih kmetijah izboljšali lastnosti tal in s tem tudi zmanjšali potrebe po vodi oz. namakanju. Uvajanje novih vrst zelišč na kmetijah in njihova pridelava predstavlja velik tržni potencial v Sloveniji ter povečanje samooskrbe ne samo za gospodinjsko samooskrbo ampak tudi za javne zavode, šole, bolnišnice  s kvalitetnimi čaji.


CILJI PROJEKTA

  1. Preučimo mnogonameskost zelišč –  kot soposevke, za gnojila, škropiva, izboljšanje kondicije rastlin)  s pripravo pogojev  za čim bolj sonaravno pridelovanje v času podnebnih sprememb za kar so zelišča zelo primerna, ker jih lahko uporabljamo za različne namene.
  2. Novost – ekosistemske rešitve iz teorije v prakso. Dodana vrednost je v ekosistemskem pristopu za zagotovitev samoregeneracijskih možnosti zemlje, da vodo zadrži, da se hranila vključujejo v tla ter da so rastline preskrbljene z anorganskimi in organskimi hranili po naravni poti, kar je v sušnih pogojih panonske Slovenije zelo pomembne.
  3. Z ERM (Environmental Resources Management) ali okoljskim upravljanjem naravnih virov bomo analizirali izhodiščna stanja posameznih kmetij ter temu prilagodili ekosistemske metode pridelave zelišč, saj na možnosti pridelave vplivajo morfološke lastnosti območja, oblikovanost terena, s čimer je povezano odtekaje vode ter zadrževanje in moč sončnega obsevanja. Vse te pogoje lahko prilagodimo z zastirkami, sončnimi pastmi, vegetacijskimi pasovi in humusnimi pokrovi. Sonaravni način kmetovanja namreč zahteva tesno povezavo z naravo in upoštevanje njenih zakonitosti, kar pa pomeni dobro poznavanje procesov v okolju, da jim lahko sledimo in jih posnemamo.
  4. Ugotovili bomo katera zelišča so najbolj primerna za pridelovanje na območjih z manj padavinami in v času podnebnih sprememb.
  5. Učinkovito posredovanje znanj preko predstavitev na predavanjih in delavnicah ter promocijsko delovanje na sejmih, razstavah, ogledih dobrih praks, kjer se bodo prenašala znanja in se bodo posredovale dobre izkušenj iz projekta.
  6. Ekosistemski pristop pridelave bodo kmetije izkustveno spoznale na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, ki ga vodi IPVO, kjer poteka pridelava izključno po sonaravnih načelih: biodinamika, agroekologija, permakultura in ekoremediacija, ta znanja bodo dobili v praktični obliki na terenu.
  7. Dobre prakse bo možno implementirati na ostale kmetije, kajti del projekta je izdelava načrta pridelave, ki bo nastala na podlagi dosedanjih izkušenj, ki jih že imamo s sonaravno pridelavo poljščin ter vključujejo specifike lokacije, kjer bodo rastline rastle.
  8. Na kmetijah bodo razvili nove proizvode.
  9. Povečana oskrba z domačimi čaji. Na slovenskem trgu samooskrba s čaji  praktično nična (večina surovine se uvaža). Zato bomo v projektu našli del rešitve za povečanje oskrbe s čaji na trgu. S tem je povezana tudi izboljšana ekonomika na kmetiji, saj lahko kmetje izdelajo nove produkte in jih tržijo.
  10. Ekonomski izračuni, ki bodo osnova za konkurenčnost kmetije bodo zajemali pridelavo, predelavo, storitvene dejavnosti (izobraževanje) ter prodajo (na domu, preko interneta in drugo).
  11. Implementacija znanja bo potekala tudi preko vključenih mentorskih kmetij, ki bodo lahko ponujal znanja drugim kmetovalcem.

V projektu so najbolj izpostavljene novosti ekosistemskih rešitev, ki presega do sedaj povečini izvedenih projektov klasične pridelave in jo nadgrajuje z ekosistemskimi rešitvami, ki omogočajo boljšo prilagoditev na podnebne spremembe, ki  je na eni strani ohranjanje okolja ob istočasni pridelavi zelišč in preventivna zaščita pred neugodnimi naravnimi razmerami. Zaradi hitrega izumiranja biodiverzitete je nujno kmetovanje na sonaraven način, ki je prilagojen podnebnim spremembam z novimi, že omenjenimi tehnikami. S tem naj bi bil pozitiven ekonomski učinek na kmetijah, saj Slovenija ne pridela dovolj zelišč in so pomemben steber krepitve samooskrbe, tudi iz zdravstvenega in socialnega vidika.



PARTNERJI V PROJEKTU

     Partnerji v projektu ZELPOD  



TRAJANJE PROJEKTA

 

Pilotni projekt ZELPOD se je začel 30. 11. 2020 in bo trajal dve leti do 30. 11. 2022.