ZELPOD

Sistemi za varovanje prsti

Navodila so nastala v okviru pilotnega pojekta: Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah (EKOMALE).

  Sistemi varovanja prsti, ddr. Ana Vovk, IPVO  (25657 KB)

ZELPOD - Priročnik z navodili za prilagoditve podnebnim spremembam (Primeri s partnerskih kmetij)

Navodila so nastala v okviru pilotnega projekta: Inovativne ekosistemske rešitve za prilaganje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah (ZELPOD).

Priročnik z navodili za prilagoditve podnebnim spremembam (1,459 KB)

Pilotni projekt EKOMALE na RTV

V sklopu oddaje Ljudje in zemlja, si 9.10.2022 oglejte prispevek o pilotnem projektu Ekomale, ki se letos zaključuje. Projekt je predstavljen od 13.32 do 24.16 minute.

Pilotni projekt EKOMALE: več informacij na www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/

Vabljeni na ogled kmetije Temnik, partnerja v pilotnem projektu Ekomale

Vabimo vas na ogled KMETIJE TEMNIK-ZELIŠČARSKA KMETIJA MAJNIKA, ki bo v PONEDELJEK, 12. septembra 2022 ob 9.00 na Kmetiji Temnik, Žiče 66a, 3215 Loče

Ogledali si bomo kmetijo Temnik in novosti, ki so jih vpeljali v okviru pilotnega projekta. Kmetija je zeliščarsko usmerjena. Pridelujejo različna zelišča, alternativne poljščine, kalčke in še kaj. V okviru projekta 'Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah-Ekomale' so na kmetiji zasadili različna zelišča na večji površini, zasnovali so visokodebelni sadovnjak, izdelali različne čajne mešanice, ki so bile nagrajene na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in pridobili znamko Demeter (biodinamična pridelava).

Program ogleda:
9.-9.30: Predstavitev zeliščne kmetije Temnik
9.30-10.30: Biodinamično pridelovanje in izkušnje na kmetiji Majnika, Katja Temnik, Kmetija Majnika
10.30-11.00: Malica
11.00-12.00: Ogled kmetije Majnika: zeliščni vrt, njiva z zelišči, predelovalni obrat za zelišča in ostale alternativne kulture, predstavitev novih izdelkov, ogled novonastajajočega visokodebelnega sadovnjaka.

Pilotni projekt EKOMALE: več informacij na www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/

  Vabilo s programom  (548 KB)

Vabljeni na ogled dobrih praks in novosti v sklopu pilotnega projekta Ekomale

Vabimo vas na ogled KMETIJE PRI MLINARJU, ki bo v SREDO 7. septembra 2022 ob 9.00 na Kmetiji Rotovnik Miroslav, Gotovlje 45, ŽALEC

Ogledali si bomo kmetijo Rotovnik in novosti, ki so jih vpeljali v okviru pilotnega projekta. Kmetija se poleg hmeljarstva ukvarja še s turizmom na kmetiji, alternativnim poljščinami, vinogradništvom in živinorejo. V okviru projekta 'Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah-Ekomale' so na kmetiji uvedli rejo
krškopoljskih prašičev in predelavo v suhomesnate izdelke le-teh, zasadil kulinarični zeliščni vrt in naredili nove jedi z zelišči za svoje goste, kot tudi domač čaj.

Program ogleda:
Izvedli bomo tudi 2 predavanji projektnih partnerjev o dosežkih na kmetiji v okviru pilotnega projekta in sicer:

9.15-10.00: Volčji bob - njegov pomen v pridelavi in prehrani, Dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za agronomijo

Volčji bob (Lupinus spp.) uvrščamo v botanično družino metuljnic (Fabaceae) in agronomsko skupino zrnatih stročnic. Strupene in grenke snovi v rastlini in zrnju so bile vzrok, da so ga v preteklosti uporabljali v glavnem za izboljševanje rodovitnosti tal. S trajnostno usmeritvijo kmetijske politike Evropske unije se v prihodnje kažejo realne možnosti za setev in uporabo volčjega boba, ne le grenkih sort, ki so zaradi bogate olistanosti ustrezne za zeleno gnojenje, ampak tudi rastlin in zrnja požlahtnjenih sladkih sort, ki so nov alternativni vir beljakovin (35 do 50 %), odpornega škroba in prehranskih vlaknin. Zrnje sladkih sort volčjega boba ali divja kava je lahko odličen kavni nadomestek.

10.00-11.00: Ekonomiko reje prašičev pitancev na kmetiji Mlinar, Marjana Avberšek, Marjeta Ženko in Irena Kos, KGZS-KGZ Celje
V predavanju bomo prikazali ekonomiko reje prašičev pitancev in krškopoljskega prašiča na kmetiji Mlinar, namen reje ter uporabnosti mesa avtohtone pasme - krškopoljski prašič. Prikazani bodo tudi novi suhomesnati izdelki.

11.00-11.30: Malica

11.30-13.00: Ogled kmetije Rotovnik: obiranje hmelja, krškopoljski prašiči, novi izdelki in predstavitev dobrih praks, ki so jih razvili v okviru pilotnega projekta 'Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb'- Ekomale.

Ogled bomo nadaljevali ob 13.30 na KMETIJI JAZBINŠEK, Pernovo 11, Žalec

Kmetija Jazbinšek, Pernovo 11, Žalec, je partnerska kmetija pilotnega projekta Ekomale, ki se ukvarja s čebelarstvom, uvaja alternativne poljščine in skrbi za gozdne površine. V okviru pilotnega projekta so posadili medoviti zeliščni vrt v bližini čebelnjaka, pridobili so znanja o registraciji dopolnilne dejavnosti na kmetiji in razvili prototipe medu z zelišči. Ob ogledu kmetije nam bo kmet Dejan Jazbinšek predstavil novosti na kmetiji.

Pilotni projekt EKOMALE: več informacij na www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/

  Vabilo s programom  (832 KB)

Pilotni projekt EKOMALE

Pilotni projekt EKOMALE: več informacij na http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/

Pilotni projekt EKOMALE

Projekt Toti Las - Doživljajska kmetija Sončni raj

Za vsebino je odgovoren INŠTITUT ZA PROMOCIJO VARSTVA OKOLJA. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Doživljajska kmetija za zdrav življenjski slog

Naziv projekta: Doživljajska kmetija za zdrav življenjski slog

Akronim: SONČNI RAJ

Povzetek projekta: Doživljajska kmetija SONČNI RAJ bo prizorišče aktivnega in duhovno bogatega življenja na kmetiji. Obiskovalci bodo preko novih ureditev in programov navezovali stik z naravo in energijami iz vesolja. Spoznavali bodo pomen biodiverzitete za kmetijstvo in trajnostno proizvodnjo lastne kakovostne hrane in preproste tehnike krepitve duha ter tako razvili zdrav in kakovosten življenjski slog.

Cilji projekta: Povečanje št. novih programov za zdrav življenjski slog in preživljanje prostega časa v naravnem okolju. Vzpostavitev informacijske infrastrukture na doživljajski kmetiji – 5 učnih tabel. Povečanje št. novih programov za doživljanje dediščine in ekosistemskih storitev. Povečanje manjše infrastrukture za boljšo interpretacijo in ohranjanje naravne dediščine. Povečanje prodaje izdelkov. Povečanje števila dogodkov na doživljajski kmetiji

Glavne dejavnosti projekta: Dobava material za kemčko lopo in izvedba delavnic naravne gradnje. Dobava materiala za čebelnjak in izvedba delavnic tradicionalne gradnje. Ureditev doživljajske učne poti s petimi učnimi tablami. Izdelava promocijskega filma operacije. Nova zaposlitev/delo na operaciji – priprava 5 novih programov za duhovno rast. Prispevek v naravi/delo – Vodenje in koordinacija projekta. Delo na projektu – Priprava izobraževalnih programov, tekstov za učne table in vsebine za tisk brošure. Delo na projektu – Izdelava načrta trajnostnega permakulturnega Sistema kmetije.

Pričakovani rezultati projekta: Štiri nove infrastrukturne ureditve za izboljšanje doživljanja narave in preživljanje prostega časa: 2 naravno grajena objekta (kmečka lopa in čebelnjak), novo doživljajsko učno pot s petimi učnimi tablami, leseno razgledno ploščad. 1 vodnik po doživljajski kmetiji v slovenskem jeziku. 5 izobraževalnih delavnic o naravni gradnji. 5 programov za doživljanje narave. 5 programov za duhovno rast. 1 načrt permakulturnega trajnostnega upravljanja kmetije. 1 promocijski film operacije »SONČNI RAJ«. Z dejavnostmi bo motivirala obiskovalce za lastno trajnostno življenje. Doživljajska kmetija bo s pomočjo operacije povečala možnosti sprejemanja ljudi (20% na leto), ponudila bo več storitev uporabnikom (za 20%).

Za vsebino je odgovoren Inštitut za promocijo zdravja in varstva okolja. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

• Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESKRP

• Spletna stran Programa razvoja podeželja

• Spletna stran evropske kohezijske politike v Sloveniji ESSR

Trajnostni načini bivanja v jurtah postajajo vse bolj privlačni

Mongolske hiše ali jurte so po svetu zelo znane kot alternatini objekti za bivanje. V Monogolji in sicer v centralni Aziji pa so jurte običajne bivanjske hiše, prilagojene velikim klimatskim nihanjem. V Sloveniji jurte izdeluje podjetje Soven d.o.o. 

jurta dole notranjost

SREČNO 2018

  V razdelku Samooskrbno 2018 vas bomo obveščali o možnostih enostavne samooskrbe! 

sneg dole

Novo o ekoremediacijah

Izšla je nova znanstvena knjiga o ekoremediacijah okoli nas! Več...

Novi priročnik Rodovitna zemlja

Izšel je novi proročnik v katerem najdete koristne nasvete kako izboljšati zemljo za vrtnarjenje ali njivsko rabo.

Brosura Rodovitna zemlja

Priznanje HORUS

Inštitut za promocijo varstva okolja se je uvrstil med finaliste za priznanja Horus za družbeno odgovornost za leto 2015.

Priznanje HORUS 2015

Darilni bon

Podarite izobraževanje za samooskrbo sebi in drugim!

Darilni bon lahko naročite po e-pošti anavovk@gmail.com , kjer dobite vse dodatne informacije o vrednosti bona in vsebini izobraževanja.

Darilni bon

Glasnica boljše hrane

Priznanje Glasnica boljše hrane

Razstava Agra - O prsteh IPVO in MKGP

  Razstava Agra - O prsteh IPVO in MKGP  (928 KB)

Analiza prsti kot osnova za vrtnarjenje

  Analiza prsti kot osnova za vrtnarjenje  (3471 KB)

Naučimo se postati samooskrbni

V mesecu juniju zaključujemo delavnice s področja ekoremediacij in shranjevanja vode za potrebe samooskrbe. V mesecu juliju se bomo ukvarjali z zdravilnimi rastlinami, njihovo predelavo in shranjevanjem. Vabljeni ob sobotah med 10.00 in 12.00 uro na Učni poligon za samooskrbo Dole!

Postanimo samooskrbni

Projekt NAUČIMO SE POSTATI SAMOOSKRBNI je odgovor na povečano zanimanje za samooskrbo tudi v Sloveniji in je namenjen izobraževanju različnih ciljnih skupin (od otrok, mladostnikov, srednje generacije in generacije 60+) s ciljem, da jim v živo z neposredno izkušnjo pokažemo, kako lahko vsak, ki ima interes, postane vsaj delno samooskrben. Slovenija ima odlične pogoje za samooskrbo, tako po naravni poti (prevladuje gričevnat in hribovit teren, zelo raznoliki klimatski pogoji z različno razporeditvijo in količino padavin) kakor tudi zgodovinsko ugodno zaledje, saj so naši predniki živeli od doma pridelane hrane.

V Sloveniji imamo tudi kapital znanja na tem področju in ustvarjene pogoje za izobraževanje o samooskrbi. V občini Poljčane v Dravinjski dolini je Učni poligon za samooskrbo, kjer že potekajo izobraževanja o samooskrbi na izkustven, aktiven način. Udeleženci lahko pridobijo nepozabno izkušnjo, kaj vse si je možno urediti (različni tipi gred in zbiranje deževnice ter njena uporaba za namakanje) in pridelati doma, zato je interes po izobraževanju o samooskrbi  zelo velik.

Predlagan projekt je namenjen organizaciji in izpeljavi petih praktičnih delavnic in sicer ogled permakulturnih in ekoremediacijskih ureditev na Učnem poligonu za samooskrbo s poudarkom na prepoznavanju možnosti pridelave hrane, delavnica o analizi zemlje, kako si vsak sam lahko opravi osnove analize lastne zemlje, delavnica izdelave gredic po različnih pristopih, delavnica o uporabi ekoremediacij za zadrževanje vode v prsti, za mehčanje in povečanje rodovitnosti prsti ter delavnica o pridelavi zelišč, gojenih rastlin in divjih jedilnih rastlin vključno z možnostmi njihove predelave. Poleg delavnic projekt zajema izdelavo Priročnika kako postanemo samooskrbni, kjer bodo priporočila in praktični primeri predvsem za vodje izobraževalnih ustanov, da bodo lažje prenašali znanje med uporabnike ter še izobraževalni film Postanimo samooskrbni, ki pa bo nastajal vzporedno s potekom delavnic na terenu na Učnem poligonu za samooskrbo.

Trajnostna regija Dravinjska dolina

Metodološki pristop oblikovanja Slovenije kot učne regije V letih 2009 - 2011 je država Slovenija razpisala dva projekta iz sklada ESS in sicer za inovativne pristope v izobraževanju ter za vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj v naravi. V okviru dveh projektov in sicer Učilnica v naravi (2009) in Učni poligoni (2010) je nastala učna regija Dravinjska dolina. Na območju 38 km2 so vzpostavljeni učni poligoni (to so območja z učnimi točkami, opazovalnicami in učilnicami v naravi) za raziskovalno delo v naravi s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. V Dravinjski dolini je opremljenih preko 20 tematskih učnih poti, mnogo opazovališč, kolesarske poti, ekoremediacijske ureditve (naravne in grajene) ter permakulturni sistemi za povečanje samooskrbe. Z vzpostavitvijo učne regije Dravinjske doline smo pridobili učilnico v naravi za spremljanje in raziskovanje podnebnih sprememb, zelenih tehnologij, biogospodarstva, samooskrbe, tradicionalnih praks ravnanja z naravnimi viri ter možnosti za razvoj inovacij na učnih poligonih.